Učitelji

Metod Tomac

Orkester

Metod Tomac se je z rogom prvič srečal kot enajstleten deček v Glasbeni šoli v Piranu in prvo glasbeno navdušenje delil s prof. Umbertom Radojkovićem, za katerega pravi, da je “bil zgled delavnosti in zdrave ambicioznosti”.

Uspešni nastopi na dveh tekmovanjih v bivši Jugoslaviji (1980, 1982) so ga spodbudili, da se je glasbi zapisal tudi profesionalno. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani (njegov profesor je bil Jože Falout), hkrati pa je že leta 1989 nastopil službo v Orkestru Slovenske filharmonije in tam med leti 1995 in 2000 opravljal tudi funkcijo solohornista.

Študentska leta sta oplemenitili 2. nagrada na Tekmovanju glasbenih umetnikov v Zagrebu v letu 1992 ter že naslednje leto 1. nagrada v umetniški kategoriji Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov – TEMSIG.

Za prelomnico v njegovem glasbenem razvoju pa velja obdobje, ko se je v Fiesolu (Firence) glasbeno zbližal z Vinkom Globokarjem. Izpopolnjevanje v trobilni tehniki, ki je bila predmet študija, so spremljale ure in ure kramljanja z mojstrom o skladbah, ki jih je ustvaril, o glasbi in umetnosti ter o instrumentu in igranju nasploh. Prijateljske vezi sta ohranila vse do danes in tudi zaradi tega je Vinko postal tesno povezan še z ostalimi člani kvinteta Slowind, v katerem Metod Tomac ustvarja že 25 let. Delovanje v kvintetu in sodelovanje z vrsto svetovno znanih glasbenikov je poleg igranja v Orkestru Slovenske filharmonije najbolj zaznamovalo njegovo glasbeno pot.

K podrobnejšemu raziskovanju in študiju roga so pripomogle udeležbe na mojstrskih tečajih pri Erichu Penzlu in predvsem pri Markusu Bruggaierju, ki je odločno vplival na njegov hornistični, še bolj pa na pedagoški razvoj (takrat je že nekaj let poučeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani). V letih, ki so sledila, je na KGBL vzgojil vrsto odličnih mladih hornistov, ki danes igrajo v številnih orkestrih pri nas in v tujini. Veselje do muziciranja na ta lep inštrument, do komuniciranja v komornih skupinah in godalnem ali simfoničnem orkestru pa že dobro desetletje širi tudi na GCEW.