Hugo Šekoranja

Saksofonist, glasbeni urednik za jazz na Radiu Slovenija

Že stari Grki so dobro vedeli, da je glasba kraljica umetnosti, da ima prav poseben, globoko pozitiven učinek na človeško psiho – tako poslušalca kot izvajalca. Zato so glasbeni vzgoji najmlajših posvečali posebno pozornost.
Tudi mi smo želeli našemu sinu nuditi čimboljšo glasbeno izobrazbo in smo ga pri štirih letih zaupali predšolski glasbeni vzgoji na zasebnem zavodu GCEW. Menim, da bolje ne bi mogli izbrati, saj se je v letih, ki so minila, izkazalo, da na GCEW dobro vedo, kaj je v posameznem otrokovem obdobju za razvoj glasbenih veščin pomembno in kako doseči pametno razmerje med otroško igro in resnim učenjem.

Še posebej sem navdušen nad izjemnim razvojem zmožnosti poslušanja in razvijanja posluha že v najzgodnejšem obdobju, ko je to še posebej pomembno. Po treh letih pripravnice se je naš otrok začel učiti kljunasto flavto, potem pa klavir. Izjemno rad igra, prav tako z navdušenjem sodeluje pri teoretičnem pouku (kar ni ravno pogosto v glasbenih šolah…).

Vesel sem tudi, da je GCEW odprt in aktiven pri sodelovanju svojih učencev v izvenšolskih glasbenih aktivnostih (kot je sodelovanje pri raznih predstavah, tekmovanjih ipd). To daje glasbeni vzgoji še dodatno dimenzijo.
Prepričan sem, da bo glasba vedno ostala vsaj delček življenja našega sina in mu bogatila življenje. To pa se mi zdi od vsega najbolj pomembno.